androidapplearrowcart-big-outlinecart-fullcheckchef-hatall-gridbullseyelightbulbcircle-mediumcircle-smallclockdownloaddownloadenlargefacebookinstagrammagnifiermenu-arrow-downpointerprintersharestartwitteruser-simpleyoutubescroll-indicator-firescroll-indicator-arrowscroll-indicator-arrowscroll-indicator-arrow

Webrova zgodovina ZAČETEK SVETOVNE KULTURE PEKE NA ŽARU

Po koncu druge svetovne vojne so se ameriški junaki vrnili domov z željo, da bi si poiskali dom z majhnim dvoriščem, kjer bi se lahko sprostili in uživali v miru. Kmalu so se začela razvijati predmestja in druženje ter zabave na prostem so kmalu postali nepogrešljivi. Prosto stoječi kovinski žari so zamenjali tradicionalne jame za peko pod žerjavico, medtem ko so domači mojstri peke začeli uporabljati metodo hitre peke na visoki vročini namesto metode počasne peke. Ampak to je prineslo samo še več težav. Če je deževalo, so se druženja ob peki na žaru spremenila v razmočen nered in samo sapica je lahko steak, zaradi katerega se ti začnejo cediti sline, spremenila v razočaranje s skorjico iz pepela. Po še eni neuspešni peki na žaru se je George Stephen starejši nepričakovano domislil rešitve.

Če je bil George namreč še vedno lačen dobrega zrezka, je bil nedvomno še bolj lačen uspeha. V kovinarski delavnici, kjer je delal, je nekega dne prepolovil kovinsko bojo, ji dodal odprtine za zrak in noge in tako se je rodil prvi okrogel žar. Ugotovil je, da je sicer videti zelo nenavadno, a ga je kljub temu ponosno odnesel domov in ga preizkusil.

Smeh njegovih sosedov ob pogledu na to vesoljsko ladjo, kot so žar imenovali, je potihnil, ko so okusili steak, ki ga je George na žaru spekel. Vedel je, da je ključ do uspeha peka na zaobljeni skledi s pokrovom in kmalu je za to dobil dokaz. Zdaj so vsi hoteli imeti svojega. George se je odločil za samostojno pot in do konca petdesetih let 20. stoletja je uspel zbrati dovolj denarja za nakup podjetja Weber Brothers Metalworks. Podjetje je preimenoval v Weber-Stephen Products. Georgeovi žari s pokrovom so bili v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja takšna uspešnica, da je o njegovi zgodbi poročala tudi ameriška televizija.

George in njegova mala ekipa so potovali po državi in predstavljali peko na žaru povsod, kjer so jim to dovolili. S pomočjo televizije je bilo mogoče preprosto uporabo Webrovega žara prikazati veliko enostavneje. Ljudje so se zaljubili v preprostost in okusne rezultate.

V tem času so domače zabave in druženja postajali manj uradni in prvi Webrovi plinski in električni žari so bili toplo sprejeti. Weber je v tem času ustvaril nekaj prav nenavadnih oblik in vsak žar je bil zasnovan z mislijo na oboževano kupolasto obliko z zaobljeno skledo. George Stephen starejši je bil vedno mož z veliko idejo, a pri neki prav posebni poslovni ideji je celo sam pomislil, da si je morda na pleča nakopal preveč.

V sedemdesetih letih so podjetja privabljala kupce z brezplačnimi darili in drugimi želenimi izdelki, da bi pridobila več posla. Georgeevo podjetje je bilo še vedno precej majhno, a njegov podjetniški duh ga je spodbudil k ambicioznemu načrtu. Na svojo lokalno banko se je obrnil z idejo, da bi podaril brezplačen sendvič z žara vsem, ki bi prišli v banko na »dan za sendvič«. Na njegovo presenečenje je bila strogemu bančnemu vodji ideja všeč in določila sta datum: dogodek se bo odvil čez tri tedne. Šele takrat je George začel razmišljati o tem, kako izpolniti svojo obljubo.

Dan za sendvič je bil tu in s tem tudi 58 kg šunke, pol tovornjaka sveže pečenega rženega kruha, 227 kg oglja in osem Webrovih žarov Ranch Kettle. George je prižgal žare in strmel v goro hrane ter samo upal, da vanjo ne bo strmel tudi ob koncu dneva.

Prvi sendvič naj bi bil postrežen ob 11. uri, a že ob devetih so zaradi usmerjanja prometa morali poklicati policijo. Banko so preplavili obiskovalci in sendviči s šunko z žara so se podajali med obrazci za odprtje računa v banki. Do konca dneva so postregli 862 kg šunke, porabili 431 kg oglja, poln tovornjak rženega kruha in za cel sod gorčice. George je upal, da bo strankam banke prodal 40 ali 50 sendvičev, vendar se je to število spremenilo v tri tovornjake, banka pa je odprla 650 novih računov. Rezultat!

Osemdeseta leta prejšnjega stoletja so bila za Weber obdobje rasti, inovacij in sprememb. Georgeeva strast do peke na žaru je bila na vrhuncu in ves čas je odkrival nove možnosti, kako svoje žare še izboljšati. Ugotovil je, da kovinske palice, ki so pod kotom, prispevajo k boljši razporeditvi vročine, prav tako pa je dodal kanalčke za odtekanje maščobe, ki so zmanjšali nastanek plamenov in olajšali čiščenje. Ko je predstavil žar Weber Genesis, je bila oblika plinskih žarov spremenjena za vedno.

Žal je leta 1993 George Stephen starejši preminil, vendar Američani niso nikoli pozabili, da je bilo za spremembo njihovega načina peke na prostem krivo prav njegovo preprosto odkritje. S svojo neverjetno vizijo je osnovno kovinsko posodo še naprej spreminjal in jo preoblikoval v Webrove žare, kot jih uporabljamo danes.

Oktobra 2013 je bil George Stephen starejši posmrtno sprejet v Dvorano slavnih peke na žaru na svetovnem prvenstvu v peki na žaru, ki je potekalo v Kansas Cityju. Jim Stephen, ki je podjetje prevzel od Georgea, je v imenu družine sprejel nagrado. Jim je povedal: »Moj oče je vedel, da je eden od najboljših načinov za povezovanje družine skupen obrok, zaužit v čudoviti naravi. Moja mama Marge in vsa družina Stephen je izjemno ponosna na to, kar je dosegel moj oče. Navdušeni smo, da je bil sprejet v Dvorano slavnih peke na žaru. S svojo vizijo in neomajno odločnostjo je dobesedno spremenil način zabavanja in druženja na prostem, Weber pa bo še naprej častil njegovo dediščino z razvijanjem in proizvodnjo najboljših žarov ter pripomočkov, ki so na voljo, še vrsto let.«

Mislimo, da bi bil George Stephen starejši neznansko ponosen, da je njegovo odkritje zaslužno za to, da so Webrovi žari najboljša znamka žarov, ki jo obožujejo milijoni ljudi po svetu.